Variabilno nagrajevanje zaposlenih
Upešna motivacija zaposlenih v podjetju je ključnega pomena za oblikovanje odnosov med delavci in delodajalcem, za vzpostavitev prijetne delovne klime, večjo delovno uspešnosti, kar na koncu prispeva k uspešnosti podjetja. Motivacija zaposlenih se lahko zagotovi na številne načine.
Nagrajevanje zaposlenih, izobraževanje in letni razgovori so le nekateri izmed dejavnikov, ki lahko pomembno vplivajo na zavzetost zaposlenih.
Nagrajevanje zaposlenih, poleg denarnih spodbud, predstavljajo tudi številne druge ugodnosti, ki jih delavci prejemajo glede na njihovo delovno uspešnost. To je lahko nagrada v obliki celodnevne odsotnosti z dela, predčasnega odhoda domov, priznanje, pohvala in podobno.
Sistem denarnega nagrajevanja zaposlenih
Za podjetje pa je zelo pomembno, da ima natančno razdelan sistem denarnega nagrajevanja zaposlenih. Za dobro organizacijsko klimo je nujno, da je sistem pravičen in da so razmerja med plačami ustrezna, česar pa ni vedno lahko doseči. Denarne nagrade so navadno zelo zaželene in lahko predstavljajo dodatno spodbudo.
Ključno je, da nagrajujeno delavce, ki so pri svojem delu uspešni in s tem prispevajo k uspehu podjetja. Delovna uspešnost se določi upoštevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Kaj je naša storitev
V podjetjih in drugih organizacijah v katerih se mora v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih oblikovati sistemizacija delovnih mest izvajamo naslednje storitve:
- zapis organizacije podjetja,
- opis delovnega mesta oz. opis delovnih mest in vrst del,
- postavitvi kompetenčnih profilov, ki določajo zahtevane in želene kompetence za zasedbo delovnega mesta,
- določitev ocenjevalnih kriterijev za uvrščanje delovnega mesta v tarifni razred in plačilni razred,
- uvajanje plačnega sistema z uvrščanjem delovnega mesta v tarifni razred in plačilni razred,
- določitev sistema napredovanja na delovnem mestu v višji plačni razred,
- upoštevanje omejitev, ki jih določa kolektivna pogodba,
- posvetovanje glede vsebin na katere se nanaša sistemizacije delovnih mest s sindikati in svetom delavcev,
- priprava: Akt o sistemizaciji / Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest in drugih splošnih aktov delodajalca, ki jih pogojuje sistemizacija delovnih mest,
- sklepanje/prekinitev pogodb o zaposlitvi, ki jih terja spremenjena sistematizacija delovnih mest.
Kdo sodeluje pri izvedbi storitve:
V proces zapisa organizacije in postavitve sistemizacije delovnih mest vključujemo izkušene strokovnjake z naslednjih področij: Univerzitetni diplomiran pravnik, strokovnjak s področja kadrovskega menedžmenta, strokovnjak s področja organizacije poslovnih procesov.
Naše povezane storitve
Sistemizacija delovnih mest
Sistemizacija delovnih mest je pravni akt, ki ga sprejme vsak delodajalec, ki zaposluje več kot 10 delavcev.
VečVrednotenje delovnih mest
Ocenjevanje delovnih mest je sistematičen način določanja vrednosti delovnega mesta glede na druga delovna mesta v podjetju.
VečPogosta vprašanja v zvezi z nagrajevanjem zaposlenih in praksa sodišč
Izhajati velja iz 127. člena Zdoh, ki navaja, da »(2) Od dohodka iz delovnega razmerja, doseženega pri delodajalcu, pri katerem zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: glavni delodajalec), in od pokojnine, ki se izplačuje za mesečno obdobje, se akontacija dohodnine izračuna tako, da se za posamezni dohodek uporabijo stopnje dohodnine in lestvica iz 122. člena tega zakona, preračunana na 1/12 leta«. Pomembna bi bila presoja kdo je glavni delodajalec. Če ima zavezanec v obdobju enega meseca najmanj dva glavna delodajalca (npr. zavezancu preneha delovno razmerje 20. v mesecu, 21. v mesecu pa začne novo delovno razmerje), predpostavljamo, da pretežni del dohodka doseže pri delodajalcu, pri katerem je bil v delovnem razmerju v daljšem časovnem obdobju v enem mesecu, in to šteto po dnevih v mesecu. Zato mu ta delodajalec pri izračunu akontacije upošteva 1/12 olajšav, drugi delodajalec pa za preostali del dohodka iz delovnega razmerja teh olajšav ne upošteva. 1/12 olajšav se upošteva šele pri izračunu davčnega odtegljaja za naslednji polni mesec.
Vir: Pojasnilo FURS
Pri ocenjevanju delovne uspešnosti za potrebe ugotavljanja presežnih delavcev ni mogoče za nazaj določati povsem drugačnih meril, ki bistveno odstopajo od kriterijev, ki jih je delodajalec sprejel za nagrajevanje delovne uspešnosti v okviru obračuna plače v obdobju, za katero se ugotavlja delovna uspešnost delavca.