Novi Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) je bistveno spremenil ali popolnoma na novo uredil večino elementov delovnega razmerja. Novi ZDR-1, ki začne veljati 12.04.2013, poenostavlja postopke in zmanjšuje administrativne ovire, povečuje fleksibilnost, zmanjšuje stroške pri zaposlitvah za nedoločen čas, določa destimulacijo za uporabo pogodb za določen čas, povečuje pravno varnost zaposlenih z namenom preprečevanja zlorab.
SPREMEMBE ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH
POENOSTAVITEV POSTOPKOV IN ZMANJŠANJE ADMINISTRATIVNIH OVIR
Sklenitev pogodbe o zaposlitvi
Skrajšan je rok za prijavo delavca na prosto delo in sicer iz petih na tri dni. Obveznost objave prostega dela ostaja. Javna objava prostega dela je možna na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in/ali v sredstvih javnega obveščanja, na spletnih straneh ali v javno dostopnih poslovnih prostorih delodajalca.
Neizbranemu kandidatu je obvestilo o neizbiri možno posredovati po elektronski poti na elektronski naslov kandidata.
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Zagovor v primeru odpovedi pogodbe iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti ter izredne odpovedi delavca je bistveno manj formalno dejanje. Ni več potrebno vabiti na zagovor po pravilih pravdnega postopka, prav tako tudi niso več določene bistvene sestavine vabila na zagovor. Delodajalec mora pisno seznaniti z očitanimi kršitvami, ta pa ima možnost zagovora v roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Tako se zagovor lahko opravi osebno pri delodajalcu, lahko se pošlje zagovor delavca po pošti, elektronski pošti ali kako drugače.
Pri odpovedi iz poslovnega razloga ni več predvidena obveznost predhodnega obveščanja delavcev o nameravani odpovedi.
Delodajalec v primeru nameravane odpovedi nima več obveznosti preveriti ali lahko delavca prezaposli, prekvalifcira ali dokvalificira. Vendar pa novi zakon spodbuja delodajalca k takemu ravnanju, s tem da določa posledice za delavca, tako v primerih ko ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za opravljanje drugega dela sprejme, kot tudi v primerih, če ponudbe ne sprejme.
V vseh primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi je poenostavljena obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je ločen dokument od obvestila o pravnem varstvu in možnosti prijave na Zavodu RS za zaposlovanje. To pomeni, da odpoved več ne bo nezakonita, če se delavca ni obvestilo o možnosti pravnega varstva.
Vročanje odpovedi ne poteka več po pravilih pravdnega postopka, temveč osebno v prostorih delodajalca ali priporočeno s povratnico ali z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu. Šteje se, da je odpoved vročena v 8 dneh od datuma prvega poskusa vročitve, ki je naveden na povratnici. Če delavec na naslovu ni znan ali če nima stalnega ali začasnega bivališča v Sloveniji se odpoved v zaprti ovojnici lahko nabije na oglasno mesto dostopno delavcu. V 8 dneh se šteje odpoved za vročeno.
Negativno mnenje s strani sindikata k odpovedi ne zadrži učinkovanja odpovedi.
ZDR-1 omogočeno vključevanje delavcev v ustrezne ukrepe na trgu dela že v času odpovednega roka. Delodajalec mora delavcu omogočiti odsotnost z dela najmanj en dan na teden, da se v času odpovednega roka odziva na pozive ZRSZ glede informiranja in usposabljanja ter udeležuje morebitnih zaposlitvenih razgovorov. Delodajalec je dolžan plačati delavcu za vsak dan odsotnosti, ko delavec izpolnjuje obveznosti za zavod, 70% nadomestila plače, ki pa jo delodajalec dobi v celoti povrnjeno od zavoda.
Poenostavljena je tudi definicija kolektivnih presežkov. ZDR-1 določa, da mora delodajalec najprej upoštevati kriterije iz kolektivne pogodbe, v soglasju s sindikatom pa ima možnost oblikovati lastne kriterije. ZDR-1 ukinja institut prednostne pravice do zaposlitve, saj je je v praksi težko izvedljiva.
Starejši delavci so za potrebe varstva pred odpovedjo definirani s starostjo 58 let ali če jim manjka največ 5 let pokojninske dobe do upokojitve. Starejši delavec, ki se zaposli pri delodajalcu kot starejši delavec ni varovana kategorija pred odpovedjo. Varstva pa ne izgubijo delavci, ki sklenejo novo pogodbo o zaposlitvi na podlagi odpovedi s ponudbo nove pogodbe pri istem oz. drugem delodajalcu.
V prehodnem obdobju je določeno postopno zviševanje starosti, ob kateri delavci pridobijo status varovane kategorije, ki jim v skladu z zakonom zagotavlja posebno varstvo pred odpovedjo. V prehodnem obdobju uživajo posebno varstvo delavci, ki so starejši od:
Po ZDR-1 ima delodajalec možnost, da že v času trajanja poskusnega dela redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela s sedemdnevnim odpovednim rokom.
Delovno sodišče lahko tudi na predlog delodajalca odloči o denarnem povračilu namesto vrnitve na delo, po ugotovitvi, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interes pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče.
Zmanjšanje administrativnih ovir
ZDR-1 celovito ureja obveščanje neizbranega kandidata, posameznega delavca, skupine ali vseh delavcev oz. sindikata, pri čemer za vsak primer določa način obveščanja in možnost uporabe informacijske tehnologije.
Soglasje za nočno delo žensk zaposlenih v industriji, ne bodo več potrebna, saj so dodatni predpisani pogoji diskriminatorni glede na spol. Z uveljavitvijo novega zakona se ustavijo že začeti postopki za izdajo soglasja.
V primeru disciplinskega postopka mora delodajalec delavca seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti, da se o njih izjavi, rok pa ne sme biti krajši od treh delovnih dni.
POVEČANJE FLEKSIBILNOSTI
Fleksibilnost trga dela
Določen je nov primer sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas in sicer sklenitev pogodbe za čas predaje dela. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za čas predaje poslov, je časovno omejena na največ en mesec.
ZDR-1 daje možnost, da lahko tudi edini lastnik enoosebne družbe sklene pogodbo o zaposlitvi. Glede na to, da se po novem v tem primeru šteje, da gre za delovno razmerje, se bodo navedene osebe lahko vključile v sisteme socialnih zavarovanj kot zaposlene osebe.
Notranja fleksibilnost
ZDR-1 določa, da v kolikor z zakonom ali kolektivno pogodbo ni določeno drugače lahko delodajalec delavca z namenom ohranitve zaposlitve ali zagotovitve nemotenega poteka delovnega procesa delavcu pisno odredi opravljanje drugega ustreznega dela. Mali delodajalec, ki zaposluje do deset delavcev, lahko odredi tudi opravljanje primernega dela, to pa je v primerjavi z ustreznim delom eno stopnjo nižje ravni izobrazbe.
Z namenom izenačevanja pogojev zaposlitve za določen oziroma za nedoločen čas ZDR-1 določa možnost dogovarjanja o konkurenčni klavzuli tudi v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas z vodilnim delavcem. Tak dogovor je časovno omejen na dve leti.
Novi zakon uvaja institut »začasnega čakanja na delo«. To pomeni, da lahko delodajalec delavca enostransko pisno napoti na čakanje na delo in mu za ta čas plačuje nadomestilo v višini 80% plače. Takšen ukrep je časovno omejen na 6 mesece v koledarskem letu. Namen napotitve delavca na čakanje na delo doma je ohranitev zaposlitve delavca. V zakonu je izrecno poudarjena dolžnost izobraževanja delavca tudi v času čakanja na delo doma s pravico do povračila stroškov v zvezi z delom.
ZMANJŠANJE STROŠKOV PRI ZAPOSLITVAH ZA NEDOLOČEN ČAS
Stroški dela se bodo znižali, predvsem v povezavi s prenehanjem delovnega razmerja:
- Krajši odpovedni roki v primeru odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti:
- Enotni odpovedni rok v primeru odpovedi iz krivdnega razloga – 15 dni.
- Znižanje odpravnin:
- Odpravnina ob upokojitvi se izplača samo v primeru, če je delavec pri delodajalcu zaposlen 5 let ali več.
- Če se delavec in delodajalec drugače ne dogovorita, delodajalec ne bo več dolžan izplačevati povečanih stroškov prevoza delavca, če se je ta naknadno po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi preselil na lokacijo, bolj oddaljeno od naslova stalnega ali začasnega bivališča delavca navedenega v pogodbi o zaposlitvi.
- do 1 leto zaposlitve – 15 dni,
- od 1 leta do 2 let zaposlitve – 30 dni,
- od 2 let naprej se za vsako dopolnjeno leto zaposlitve odpovedni rok podaljša za dva dni, vendar ne več kot 60 dni,
- od 17 do 25 let zaposlitve – 60 dni,
- za zaposlene z dopolnjenimi 26 leti ali več zaposlitve pri delodajalcu – 80 dni.
- 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu (do 10 let),
- 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu (od 10 do 20 let),
- 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu (nad 20 let).
Novi zakon ohranja dodatek za delovno dobo kot obvezno sestavino plače, vendar se upoštevajo pogoji za pridobitev te pravice in sama višina, kot je določeno v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti. S prehodno določbo se delavcem, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe, ohranja tak dodatek, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače.
Nova ureditev določa, da ima delavec v posameznem koledarskem letu pravico do celotnega letnega dopusta le v primeru, da je v tem celotnem koledarskem letu zaposlen. Pri tem ni pomembno, ali je zaposlen pri enem delodajalcu ali je brez prekinitve zaposlen pri več delodajalcih. Delavec, ki ni zaposlen v celotnem koledarskem letu, pridobi pravico do sorazmernega dela letnega dopusta. Enako velja tudi za regres za letni dopust.
Na novo se ureja tudi pravico delavke, ki doji otroka in dela s polnim delovnim časom, do odmora za dojenje najmanj eno uro dnevno, časovno omejuje do 18 mesecev otrokove starosti.
DESTIMULACIJE ZA UPORABO POGODB ZA DOLOČEN ČAS
Zakon preprečuje sklenitev ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v izrecno določenih primerih in pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas iz razloga primopredaje dela, ki lahko traja največ en mesec.
Delavcem zaposlenim za določen čas, ki jim pogodba preneha s potekom časa za katerega je bila sklenjena po novem pripada odpravnina. V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev dela oz. iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki je trajala več kot eno leto, pa ima delavec pravico do odpravnine za prvo leto zaposlitve (1/5 povprečne mesečne plače) in sorazmerni del odpravnine glede na trajanje zaposlitve (1/12 od 1/5 za vsak mesec dela). Odpravnine pri pogodbah za določen čas ni potrebno izplačati, če gre za pogodbe sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona.
Pravica do odpravnine ne pripada delavcu v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu.
Po novem je določena oprostitev od plačevanja prispevka delodajalca za primer brezposelnosti v prvih dveh letih zaposlitve za nedoločen čas. Znesek tega prispevka je v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas določen v višini petkratnika običajnega prispevka.
Na novo je določeno, da število napotenih delavcev pri uporabniku ne sme presegati 25 odstotkov števila zaposlenih (osnovo predstavljajo vsi zaposleni – tako zaposleni za nedoločen kot določen čas), v to kvoto pa se ne štejejo delavci, ki so pri delodajalcu za zagotavljanje dela zaposleni za nedoločen čas.
POVEČANJE PRAVNE VARNOSTI ZAPOSLENIH Z NAMENOM PREPREČEVANJA ZLORAB
Določa se obveznost, da se v pogodbo o zaposlitvi, ki je sklenjena za določen čas, navede razlog za zaposlitev za določen čas.
ZDR-1 določa zgornjo omejitev števila napotenih (agencijskih) delavcev, ki so zaposleni pri delodajalcu za zagotavljanje dela in opravljajo začasno delo pri uporabniku. Dodatno je določena odgovornost uporabnika, ki je subsidiarno odgovoren za izplačilo plač in drugih prejemkov.
Z novim zakonom se uveljavlja solidarna odgovornost delodajalca prenosnika za terjatve v primerih, ko prenosnik v zadostni meri lahko vpliva na poslovne odločitve prevzemnika. V primeru, ko delodajalec prenosnik ni pretežni lastnik prevzemnika, ko torej ne more vplivati na poslovne odločitve prevzemnika, pa se uveljavlja subsidiarna odgovornost prenosnika. ZDR-1 določa tudi, da se pri vseh pravicah, vezanih na delovno dobo, upošteva delovna doba pri obeh delodajalcih.
Na novo je določena pravica do odpravnine v primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela – ta pravica se nanaša na primere poskusnega dela na drugem delu pri istem delodajalcu, ko gre za daljšo dobo zaposlitve.
Po novem ima volonterski pripravnik pravico do povračila stroškov z zvezi z delom (prevoz na delo in z dela, stroški prehrane).
Zakon vzpostavlja novo pravno podlago za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, ko delodajalec tri mesece zapored za delavca ni plačal prispevkov za socialno varnost.
V primerih, ko delodajalec delavcu ne bo izplačal plače ali drugih prejemkov, bo lahko delavec lahko vložil predlog za izvršbo, saj se pisni obračun plače šteje za verodostojno listino.
Za primere, ko bi delodajalec moral delavcu izplačati nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja, pa tega ne stori, ima delavec možnost, da izplačilo nadomestila plače uveljavi sam pri ZZZS.
Jasneje se določa dolžnost delodajalca, da v primeru, ko delavca napoti na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, ti stroški bremenijo delodajalca.
Z ZDR-1 se do ureditve v posebnem zakonu delovnopravna zaščita širi tudi na ekonomsko odvisne osebe. Namen nove ureditve je, da se osebi, ki dela v odvisnem ekonomskem razmerju, dokler to razmerje še traja, zagotovi možnost, da od naročnika zahteva omejeno delovnopravno varstvo.
Mojca Havliček, svetovalka v družbi Eudace d.o.o.